Psihoterapija je dolgotrajen in psihično naporen proces.
Psihoanalitična psihoterapija običajno poteka enkrat ali dvakrat tedensko v sedečem položaju. Psihoanalitični setting traja 45 do 50 minut. Odvija se v obliki pogovora, kjer klient s pomočjo prostih asociacij pripoveduje o tem, kar mu v tistem trenutku “pade na pamet”. Četudi se mu lahko zdi na prvi pogled, da govori nesmisle in da stvari niso pomembne, imajo njegove misli in občutki, ki jih začuti v danem trenutku, svojo logično povezavo. Klient se jih postopoma uči prepoznavati, s tem pa ozavešča svoje nezavedne vsebine. Vir za odkrivanje nezavednega so tudi klientove sanje.
Da bi psihoterapija imela svoje učinke, je pomembno, da srečanja potekajo redno.
Dokler podzavestnega ne bomo ozavestili, bo vodilo naše življenje in mi bomo to imenovali usoda. Zavest se pač ne rodi brez bolečin."
-Carl Gustav Jung
Pomembno vlogo v procesu psihoterapije ima klientovo doživljanje med samim terapevtskim procesom. Pomemben del obravnave je tudi analiza interakcije, ki se odvija med psihoterapevtom in klientom. Naš notranji svet se je gradil na podlagi izkušenj s pomembnimi drugimi in te izkušnje se zatem odražajo v kasnejših odnosih.
Psihoterapevt ne podaja nasvetov, ampak s pozornim in empatičnim spremljanjem klientove življenjske zgodbe, stoji klientu ob strani in mu z različnimi intervencijami pomaga pri razumevanju in čustveni predelavi njegovih vsebin, s tem pa mu nudi korektivno izkušnjo.
Psihoanaliza je umetnost krpanja raztrgane življenjske zgodbe. Vemo, da zakrpana obleka ni nikdar nova, toda, če jo je zakrpala skrbna in ljubeča roka, se nam v njej ni potrebno sramovati, greje pa nas lahko povsem enako kot nova.
-Caruso