Psihoterapija je dolgotrajen in psihično naporen proces. Od posameznika zahteva psihološki, časovni in finančni vložek.

Psihoanalitična psihoterapija običajno poteka enkrat ali dvakrat tedensko v sedečem položaju.  Psihoanalitični setting  traja 45  do 50 minut.  

Odvija se v obliki pogovora, kjer klient s pomočjo prostih asociacij pripoveduje o tem, kar mu v tistem trenutku “pade na pamet”. Četudi se mu lahko zdi na prvi pogled, da govori nesmisle in da stvari niso pomembne, imajo njegove misli in občutki, ki jih začuti v danem trenutku, svojo logično povezavo. Klient se jih postopoma uči prepoznavati, s tem pa ozavešča svoje nezavedne  vsebine.  Vir za odkrivanje nezavednega so tudi klientove sanje.

Pomembno vlogo v procesu psihoterapije  ima klientovo doživljanje med samim terapevtskim procesom. Čez čas, ko se med psihoterapevtom in klientom vzpostavlja odnos, postane pomemben del obravnave tudi analiza interakcije, ki se odvija med psihoterapevtom in klientom. Naš notranji svet se je gradil na podlagi izkušenj s pomembnimi drugimi in te izkušnje se zatem odražajo v kasnejših odnosih. 

Smisel psihoterapije je, da si klient sam na glas postavlja vprašanja in išče odgovore nanje. S tem pa postopoma lahko presoja, ocenjuje, se opredeljuje ali odloča o tem, kakšna so njegova lastna občutja in stališča.

Psihoterapevt ne podaja nasvetov, ampak s pozornim in empatičnim spremljanjem klientove življenjske zgodbe, stoji klientu ob strani in mu z različnimi intervencijami pomaga pri razumevanju in čustveni predelavi njegovih vsebin, s tem pa mu nudi korektivno izkušnjo.

Da bi psihoterapija imela svoje učinke, je pomembno, da srečanja potekajo redno.